Gledališko-glasbeni projekt Lare Jankovič
PESEM ZA LARO – UJETNICA ČASA
Poklon nesmrtni ljubezni resnične Lare in dr. Živaga
Igra in poje: LARA JANKOVIČ
Idejna zasnova: Lara Jankovič
Tekst po motivih spominov Olge Ivinske Leta s Pasternakom: Simona Hamer
Režija: Yulia Roschina
Odrski gib: Ana Pandur Predin
Dramaturgija: Simona Hamer
Glasbeniki in aranžerji: Ravi Shrestha, Tilen Stepišnik, Aleksej Ermakov, Gašper Primožič
Vodja glasbene zasedbe: Ravi Shrestha
Glasba: Prirejene ruske pesmi in romance
Prepesnitve v slovenščino: dr. Igor Saksida,
Zima- besedilo Feri Lainšček, glasba in aranžma Vitali Osmačko
Kostumografija: Elizabeta Zubčič
Maska: Romana Marolt
Scenografija: Lara Jankovič, Nejc Zupančič
Tehnična izvedba: Demo produkcija
Oblikovanje tona: Primož Vozelj, Damir Rapić
Oblikovanje luči: Alen Hrvatin, Matjaž Bajc
Ilustracija in oblikovanje: Mitja Bokun
Fotografije: Dejan Nikolić
Fotografije iz predstave: Jadran Rusjan
Produkcija: Lara Jankovič in Zavod LibertArt
Koprodukcija: Avditorij Portorož in Pionirski dom Ljubljana
Podporniki: Mercator d.d., Riko d.o.o, Viktoria lasulje, Mestna občina Ljubljana
Predstava traja 1 uro 20 minut, brez pavze.
Pesem za Laro
je gledališko-glasbeni izlet v globočine ruske duše, v samo srčiko strastno tragične ljubezenske zgodbe, ki je v šestdesetih navdihnila Hollywood in po kateri še danes posegajo bralci: Doktor Živago! Boris Pasternak, avtor tega kultnega romana, je ljubezenski trikotnik umeril po lastni življenjski izkušnji razpetosti med ženo in ljubico, umeščeni v turbulenten čas revolucije. Pesem za Laro je ženski pogled na hrepenenje, poezijo in domoljubje. Je hvalnica umetnosti, pogumu in - srčnosti!
Eventim SI
LARA50
Navdih za gledališko-glasbeno predstavo Pesem o Lari je Lara Janković našla kar v svojem imenu oziroma v Larini pesmi (Somewhere, My Love), zaslužni za popularizacijo glasbenega motiva, ki ga je Maurice Jarre skomponiral za film Doktor Živago. Firbčno brskanje po zgodovini jo je pripeljalo do romaneskne osebne izpovedi »prave« Lare, Olge Ivinske, ki je z enim najvidnejših predstavnikov ruske književnosti, Borisom Pasternakom, ljubimkala dolgih štirinajst let. V knjigi Leta s Pasternakom natančno popiše vse težave s katerim se je kot Pasternakova osebna tajnica in intimna prijateljica soočala: od zapora in gulaga, revščine in zasmehovanja, pa vse do zastraševanj in groženj, ki jih je doživel Pasternak po prejemu Nobelove nagrade, ko so ga oblasti iz piadestala ruskega idola ponižale v izdajalca. Čeprav se zdi, da se je Olga zmogla zadovoljiti z okruški ljubezni, življenjem v senci in večnimi obljubami o ločitvi, iz njene zgodbe mezi bolečina, ki postavlja pod vprašaj žrtvovanje v imenu ljubezni. Ali v imenu umetnosti.